Umrl je Jules Dassin

V Atenah je umrl ameriški režiser Jules Dassin in se tako pridružil še nekaj ostalim zvezdam, ki smo jih izgubili letošnjega marca.

Dassin, rojen leta 1911, je svojo kariero pričel leta 1942 in v naslednjih letih posnel kar nekaj uspešnih fimov. Med njimi tudi danes kultna filma Brute Force in Thieves’ Highway, pa tudi zelo uspešen film The Naked City.

Leta 1950 se je njegova Hollywoodska kariera nenadno končala, ko so ga med tako imenovanim “lovom na čarovnice”proglasili za komunista. Njegov zadnji ameriški izdelek je bil film Night and the City, s pred kratkim preminulim Richardom Widmarkom v glavni vlogi. Dassin je tako odšel v Evropo, kjer pa ga je čakala še veliko uspešnejša kariera kot v Ameriki…

V Franciji je najprej posnel klasični film-noir Rififi, katerega je celo Francois Truffant proglasil za najboljšo kriminalko kar jih je kdaj videl. Nato je odšel v Grčijo in tam posnel izjemno uspešen film Never on Sunday, satirično zgodbo o dobrodušni  grški prostitutki. Z glavno igralko filma Melino Mercouri se je tudi poročil in z njo živel vse do njene smrti leta 1994.

Dassin ni Hollywoodu nikoli odpustil in se zato ni več vrnil v Ameriko. O pogosto popljuvanemu mogotcu Louisu B. Mayerju je celo dejal:” Če je imel Louis roko okoli tvojega ramena, je to pomenilo le, da je še malce bliže tvojemu vratu…”.

Umrl je v eni izmed atenskih bolnišnic, star 96 let…

Luise Rainer

Ena zadnjih velikih igralk iz zlate dobe filma je Luise Rainer, ki je trenutno najstarejša še živeča dobitnica oskarja in ena izmed redkih, ki je ta zlati kipec prejela kar dve leti zapovrstjo.

Luise se je rodila v Nemčiji leta 1910. Že pri mladih letih je prvič stopila na odrske deske. Vse do leta 1935 je nastopala v raznih odrskih predstavah, takrat pa so jo končno opazili tudi ameriški agenti, ki so jo v Ameriko uvozili z namenom, da ustvarijo še eno Greto Garbo.

Njen prvi ameriški film je bil razkošen muzikal The Great Ziegfeld, ki je domov odnesel oskarja za najboljši film, oskarja pa je domov odnesla tudi Luise sama. Kljub temu, da njena vloga ni bila pretirano velika, ji je uspelo premagati ostale veliko bolj uveljavljene igralke. Njeno zmago večina ljudi pripisuje določeni sceni, kjer se Luise oz. njen lik Anna Held po telefonu pogovarja s svojim bivšim možem.

Že takrat je zgledalo, kot da so se Luise uresničile vse sanje. Toda že naslednji film, ki ga je posnela leta 1937 ji je ponovno prinesel oskarja in tako je Luise postala prva igralka, z dvema zaporednima zmagama. V filmu The Good Earth, posnetemu po romanu nobelovke Pearl S. Buck, je zaigrala revno kitajsko kmetico O-lan, ki se z možem trudi preživljati svojo družino.

 Kljub temu uspehu pa je Luise že čez nekaj let dočakala dokaj grenak konec kariere. Bila je edina, ki se ji je Hollywoodski sistem zagabil in takrat je največjemu mogotcu v svetu filma Louisu B . Mayerju zabrusila znamenite besede “Star si 60 let, jaz pa 20. Ko jih bom imela 40, kakršna je starost uspešne igralke, boš ti mrtev, jaz pa bom živela“.

Nekaj let je še snemala dokaj neuspešne filme in se leta 1943 že “upokojila”. Presenetljivo pa je, da se je Luise iz upokojitve vrnila šele leta 1997, ko je pri 87-ih letih posnela svoj prvi film po tistemu iz leta ‘43.

Danes Luise živi v Londonu, v stanovanju, ki je nekdaj pripadalo Vivien Leigh. Preživela je večino svojih soigralcev, pri 98-ih letih pa še vedno ostaja precej čila. Še leta 2003 je bila gostja na podelitvi oskarjev. In čeprav je svojo kariero zapravila zaradi svoje svobodomiselnosti, moramo priznati, da je Luise resnično “imela jajca”, ter  svetu filma kljub temu zapustila nekaj odličnih filmov…

(Predfilm razkošnega filma The Good Earth, ki je Luise prinesel drugi zlati kipec)

Hollywoodske anektode

Nekaj zanimivih zgodbic iz Hollywooda:

-Oskarji niso bili vedno tako glamurozna prireditev kot so danes in še do pred kratkim ni bilo nič nenavadnega, če zmagovalca sploh ni bilo na podelitvi. Oskarja je namesto njih prevzel kakšen drug igralec. Leta 1938 pa je igralka Alice Brady prejela oskarja za film In Old Chicago. Ker je na prireditev ni bilo se je na oder povzpel nek moški in v njenem imenu prejel oskarja. Moški je bil v resnici totalen neznanec, ki ga niso nikoli izsledili, uboga Alice Brady pa je umrla že naslednje leto,  še preden bi ji akademija lahko nadomestila ukradenega oskarja.

- Greta Garbo je vedno veljala za samotarko in se skrivala pred očmi javnosti. Enega zadnjih intervjujev, na katerega je pristala je bilo konec v manj kot minuti. Novinar je začel z vprašanjem “I wonder…” oz. ”Sprašujem se…”, igralka pa ga je ostro pogledala, mu odgovorila “Why Wonder” in odvihrala… 

-Elizabeth Taylor in Richard Burton sta  svojo znamenito afero pričela na snemanju spektakla Kleopatra. Burtonu je šlo na živce, da so za njegovim hrbtom vsi ugotavljali ali  je to res ali ni, zato je nekega dne na ves glas dejal “Gospodje, ravnokar sem p*****l Elizabeth Taylor na zadnjem sedežu mojega Cadillaca”. Ugotavljanj je bilo tako pri priči konec!

-Ena najbolj pretresljivih vlog vseh časov je vloga Meryl Streep v filmu Sophijina odločitev. V eni izmed ključnih scen mora njen karakter v koncentracijskem taborišču izbrati, ali bo obdržala svojo hči ali svojega sina. Ko je bilo scene konec je Meryl ugotovila, da režiser Alan J. Pakula sploh ni zaklical običajnega “CUT”. Mislila si je, da ga je scena tako prevzela. Ko pa je pogledala proti njemu je ugotovila, da je razlog povsem drugačen: Pakula je prav mirno dremal na režijskem stolčku.

-Bette Davis je nekoč o svoji največji sovražnici Joan Crawford dejala: “Spala je z vsemi igralci pri MGM-u, razen z Lassie.”

The Boy Friend (1971)

Twiggy je bila prvi supermodel na svetu in tista, ki je v svet mode uvedla ogromne trepalnice  in pa trend srhljivo suhih manekenk, ki zgledajo kot ubežnice iz Dachaua…Ko se je na višku slave poslovila iz sveta mode in pikro pristavila, da ne namerava biti za vedno obešalnik, se je preusmerila k svoji drugi ljubezni…Igranju.

Njen prvi film je bila ekstravagantna produkcija uspešnega muzikla The Boy Friend. Dejstvo, da je za režijski stolček sedel Ken Russell , bi nam že lahko dal vedeti, da bo film malce neobičajen. In res, Ken je ljubek odrski muzikal razvlekel na skoraj dve uri in pol dolg spektakel natrpan z  dramatičnimi scenami in pa z veliko bolj izstopajočimi razkošnimi odrskimi točkami. In na trenutke izgleda kot da je  službo sprejel le zato, da bi lahko uresničil svoje najbolj divje fantazije in jih prenesel na platno.

Zgodba ni preveč zapletena: jutranja predstava se sprevrže v kaos, ko se glavna igralka ponesreči, nadomestiti pa jo mora njena sramežljiva vajenka (Twiggy). Ta ne ve ali naj bi se osredotočila na maloštevilno publiko, ali pa na svojega soigralca v katerega je močno zatreskana.

Film naj bi bil poklon tudi starim hollywoodskim muziklom Busbya Berklya, toda poklon se kmalu sprevrže v pravo parado kiča in ekstravagantnosti. Nekatere scene so pravzaprav tako rakošne, da jih človek lahko opazuje le z odprtimi usti in se sprašuje, če je take prizore sploh mogoče posneti. 

Tu pa je še igra glavne akterke Twiggy , ki ji je tistega leta prinesla celo dva zlata globusa. Nadomestiti legendarno Julie Andrews, ki je blestela na odrskih deskah ni mačji kašelj, Twiggy pa se je za debitantko v tem poslu  odrezala nadpovprečno dobro, saj bi ji lahko nekatere scene zavidale celo največje zvezdnice, pripomb pa nimam niti nad njenim tenkim glaskom.

Čeprav ima film veliko spodrsljajev   in v svoji celostni podobi cilja na bolj ozek krog gledalcev,  lahko vsakdo v njemu najde kaj zase. Za ljubitelje komedije je tu smešna podzgodba z znanim režiserjem med publiko,  za ljubitelje romantike ljubezen Twiggy do soigralca,  preostanek ljudi pa lahko očarajo že zgoraj omenjene glasbene točke, ki te popolno posrkajo vase in odnesejo v odštekana dvajseta leta.

Osebno se prištevam med slednje (skupina očarancev nad bliščom d.o.o ©) , saj nisem velik oboževalec muziklov, toda vseeno se mi zdi da je The Boy Friend film, ki bi moral biti veliko bolj znan ko je…

P.S. Opazil sem, da ga v zadnjem času pogosto vrtijo na TCM. Če ste zainteresirani, si ga le oglejte.

Warren Beatty

Vse najboljše Warren Beatty, za tvoj 71 rojstni dan.

Kljub temu, da Warren ni med mojimi najljubšimi igralci, ima omembe vredno kariero.

Igrati je začel na koncu pedtesetih let, kar nekaj časa pa je ostal v senci svoje veliko slavnejše sestre Shirley Maclaine. Veliki preboj je doživel leta 67 v šokantnem filmu Bonnie in Clyde, kjer sta  nam skupaj s Faye Dunaway prirasla k srcu, kljub temu da sta tekom filma postrelila kar nekaj ljudi. Pozneje je začel svoje filme tudi režirati (Heaven Can Wait, Dick Tracy, Bulworth), za svoj film Reds pa je celo prejel oskarja za najboljšo režijo.

Vedno je bil znan kot lepotec, čigar čarom so podlegle mnoge ženske (tudi Natalie Wood, Julie Christie in Madonna),  šele na začetku devetdesetih pa se je ustalil s svojo sedanjo ženo, igralko Annette Bening, ki mu je prirezala peruti in ga preobrazila v popolnega moža in očeta.

Trenutno Warren ne igra in se raje posveča svojim štirim otrokom (čeprav verjamem, da jih ima še veliko več). Toda moramo priznati, da se v svoji novi vlogi znajde ravno tako dobro kot pred leti, ko je bil tipičen hollywoodski bad boy*

*Ulica v LA-ju kjer so živeli Warren, Jack Nicholson in Marlon Brando so celo imenovali “Bad Boy Drive : )

Znameniti napis HOLLYWOOD

Vsi ga poznamo iz raznih filmov, slik in raglednic. Le malo ljudi pa ve kaj več o temu lepotcu, ki se ponosno dviga nad mestom angelev…Govorim seveda o znamenitem napisu Hollywood, brez katerega si Los Angelesa sploh ne moremo več predstavljati!

Na začetku dvajsetih let prejšnega stoletja se je v LA začelo seliti vedno več in več ljudi, saj so se hoteli vsi zaposliti v tej filmski tovarni sanj in zasloveti. To je bil tudi razlog, da  so se v okoliških hribih začele na veliko zidati hiše. Takrat (leta 1923)  so nad te parcele tudi postavili monumentalen  napis H O L L Y W O O D L A N D , ki naj bi služil kot ogromna reklama  za te novonastale domove.  Vsaka izmed 15-metrov visokih črk je bila utripajoče okrašena in tako je napis popestril temačne kalifornijske noči.

Napis je kmalu postal simbol filmske industrije. Nekaterim simbol sreče, spet drugim simbol nikoli uresničenih sanj…Neizpolnjene sanje je znak zagotovo predstavljal mladi igralki Peg Enwistle, ki se je leta 1932 povzpela na črko H in skočila v smrt - da, vsem se sanje o slavi pač niso mogle uresničiti…

Med veliko depresijo v tridesetih letih je firma, ki je znak postavila bankrotirala in prenehala vzdrževati svojo velikansko reklamo.  Znak je tako postal tarča številnih tatov in vandalov, ki so z njega pokradli vse do zadnje žarnice.

Medtem ko so leta minevala je znak počasi razpadal. Leta 1949 so znaku odvzeli končnico -LAND-, tako da je ostal le še HOLLYWOOD. Šele v sedemdesetih letih je postal znak ponovno cenjen in odločitev je hitro padla - znak je bilo treba temeljito prenoviti.

Stare razpadle črke so podrli (pred nekaj leti so jih prodali na eBayu) in tja postavili nove, za spoznanje nižje črke iz čvrstega jekla. Denarna sredstva za ta projekt je prispevalo veliko zvezdnikov, med njimi tudi nihče drug kot Alice Cooper, ki je v spomin na svojega prijatelja Groucha Marxa odštel vsoto 27, 000 $ in tako kupil črko O (Hvala ti Alice, le kdo bi razumel napis Hllywood (:  )

Tako znak mogočno stoji še danes in je navdih mnogim ljudem. Številnim ljudem, ki  vsak dan znova upajo, da bodo nekega dne uspeli v filmski industriji, številnim šaljivcem, ki so znak že večkrat preobrazili v kakšen bolj žgečkljiv izraz (npr.  hollyWEED, OIL WAR, ..), pa tudi meni osebno -  v znaku sem namreč dobil navdih za ime tega bloga - HOLLYWOODLAND!

Moderni Hollywood se klanja Hitchcocku…

Trenutno največji zvezdniki so se pred nekaj tedni odločili, da se v reviji Vanity Fair poklonijo Alfredu Hitchcocku. Zato so pozirali na fotografijah, ki prikazujejo prizore iz Hitchevih najbolj znanih filmov. Med njimi sta tudi letošnja oskarjevca Marion Cotillard in Javier Bardem, ter še mnogi drugi…Če teh zanimivih slik še niste videli, si jih lahko ogledate na spodnjem linku.

P.S. Moja najljubša fotografija je tista, ki prikazuje prizor iz Rebecce…Preprosto obožujem Jennifer Jason Leigh:)  

http://community.livejournal.com/ohnotheydidnt/20148385.html

Hold Back the Dawn (1941)

Billy Wilder je režiser, ki ga poznajo vsi ljubitelji klasičnega filma, pa tudi tisti ki stare filme bolj redko povohajo…Filmi kot so Some Like It Hot z zapeljivo Marilyn Monroe in Sunset Boulevard (več o filmu v prejšnji objavi) so med najbolj priljubljenimi filmi vseh časov.Ni kaj…Wilder je bil pač izjemno nadarjen režiser, scenarist in producent!

 Med poletjem sem po naključju naletel na kopijo filma Hold Back the Dawn (Zaustavi zoro) , iz davnega leta 1941. Film me zatem, ko sem prebral opis zgodbe ni preveč interesiral, ogledal sem si ga le zaradi izjemne igralske zasedbe in zaradi dejstva, da je scenarij napisal prav Wilder. Po ogledu filma pa sem ugotovil, da sem naletel na pravi skriti biser, ki ga celo Wilderjevi veliki oboževalci redko omenjajo. Redko padam na  tovrstne ljubezenske zgodbe, toda ta film me je močno pritegnil.

Film govori o romunskem zapeljivcu (igra ga francoski igralec Charles Boyer), ki se v malem mestecu na mehiški strani meje z ZDA odloči, da bo zapeljal mlado učiteljico (igra jo Olivia de Havilland), ki se tam mudi s svojim razredom na izletu. Njegov plan je preprost-z njo se bo poročil, zaradi poroke  dobil vstopno vizo za ZDA, nato pa pobegnil stran z svojo bivšo ljubeznijo (privlačna Chaplinova ženica Paulette Goddard).

Film bi lahko izpadel kot osladna ljubezenska zgodba (v tistem času le-takih ni primanjkovalo), toda Wilder je celoten film začinil tako, da izpade prav prijetno. V njemu se prepletajo komični prizori, izjemni ljubezenski prizori ter celo tragika. Še ena posebnost filma je tudi za tisti čas neobičajna struktura filma. Sestavljena je namreč iz okvirne in vložene pripovedi-film se  začne s sceno, ko Boyer prispe v Hollywoodski studio, da bi tamkajšnemu režiserju (igra ga pravi režiser filma) prodal svojo zgodbo.

Film je bil leta 1941 kar precej uspešen, saj je bil nominiran za kar šest oskarjev:

• najboljši film
• Olivia de Havilland za najboljšo glavno igralko
• scenarij
• glasba
• scenografija
• fotografija

Mislim, da bi si oskarja resnično zaslužila vsaj Olivia de Havilland. Tisto leto ji je oskarja speljala lastna sestra Joan Fontaine, čeprav me je Olivia z vlogo učiteljice, ki se iz sprva plitke ženske preobrazi v čutečo in ljubečo žensko pritegnila veliko bolj.

Z leti je film tonil bolj in bolj v pozabo in mislim, da je skrajen čas, da se kdo pri Paramountu zgani in ga izda na DVD-ju. Film namreč kar čaka, da znova navduši nove generacije filmskih oboževalcev…

Gloria Swanson - nepozabna Norma Desmond

                                                                

All right, Mr. DeMille, I’m ready for my close-up.

Te besede je v filmu Billya Wilderja Sunset Boulevard spregovorila Gloria Swanson, ki bi danes dopolnila kar 111 let.  V filmu je upodobila lik Norme Desmond, propadle zvezdnice nemih filmov, ki si obupano želi ponovno igrati v filmih in se tako prebiti iz svojega deliričnega in temačnega sveta, ki ji počasi a vztrajno megli um…

Ni skrivnost zakaj je Wilder za glavni lik izbral ravno Glorio in zakaj je bila v svoji upodobitvi tako odlična - tudi sama je bila pozabljena zvezdnica nemih filmov. Celo njene soigralce pri igri kart v filmu so upodobile velike osebnosti iz zlatih dvajsetih-znameniti komik Buster Keaton in jezična Hedda Hopper. Njenega skrivnostnega strežaja v filmu pa je zaigral nihče drug kot Erich von Stroheim - legendarni režiser, ki je z Glorio Swanson davno pred tem že snemal.

Mislim, da je ravno z izbiro vlog Billy Wilder svojemu filmu zagotovil nesmrtnost, zdi pa se mi, da razpoloženje na snemanju filma ni bilo dosti svetlejše od tistega morečega v filmu, ki prikazuje temnejšo plat Hollywooda…

Kakorkoli, vse najboljše Gloria Swanson in hvala  za ustaritev tega nepozabnega lika…

(Znamenita finalna scena iz filma Sunset Boulevard)

Umrl je scenarist Abby Mann

Včeraj je v 80 letu starosti umrl z oskarjem nagrajeni scenarist Abby Mann. Veliko je pisal za televizijo, njegov najbolj znan film pa je Judgment at Nuremberg, za katerega je leta 1961 prejel oskarja za najboljši scenarij. Zanimivo in hkrati žalostno je, da je umrl le dan zatem, ko je umrl igralec Richard Widmark (eden izmed glavnih igralcev v  zgoraj omenjenemu filmu). V televizijskem svetu pa je ustvaril enega najbolj znanih karakterjev vseh časov - Kojaka.