The Boy Friend (1971)
Twiggy je bila prvi supermodel na svetu in tista, ki je v svet mode uvedla ogromne trepalnice in pa trend srhljivo suhih manekenk, ki zgledajo kot ubežnice iz Dachaua…Ko se je na višku slave poslovila iz sveta mode in pikro pristavila, da ne namerava biti za vedno obešalnik, se je preusmerila k svoji drugi ljubezni…Igranju.
Njen prvi film je bila ekstravagantna produkcija uspešnega muzikla The Boy Friend. Dejstvo, da je za režijski stolček sedel Ken Russell , bi nam že lahko dal vedeti, da bo film malce neobičajen. In res, Ken je ljubek odrski muzikal razvlekel na skoraj dve uri in pol dolg spektakel natrpan z dramatičnimi scenami in pa z veliko bolj izstopajočimi razkošnimi odrskimi točkami. In na trenutke izgleda kot da je službo sprejel le zato, da bi lahko uresničil svoje najbolj divje fantazije in jih prenesel na platno.
Zgodba ni preveč zapletena: jutranja predstava se sprevrže v kaos, ko se glavna igralka ponesreči, nadomestiti pa jo mora njena sramežljiva vajenka (Twiggy). Ta ne ve ali naj bi se osredotočila na maloštevilno publiko, ali pa na svojega soigralca v katerega je močno zatreskana.
Film naj bi bil poklon tudi starim hollywoodskim muziklom Busbya Berklya, toda poklon se kmalu sprevrže v pravo parado kiča in ekstravagantnosti. Nekatere scene so pravzaprav tako rakošne, da jih človek lahko opazuje le z odprtimi usti in se sprašuje, če je take prizore sploh mogoče posneti.
Tu pa je še igra glavne akterke Twiggy , ki ji je tistega leta prinesla celo dva zlata globusa. Nadomestiti legendarno Julie Andrews, ki je blestela na odrskih deskah ni mačji kašelj, Twiggy pa se je za debitantko v tem poslu odrezala nadpovprečno dobro, saj bi ji lahko nekatere scene zavidale celo največje zvezdnice, pripomb pa nimam niti nad njenim tenkim glaskom.
Čeprav ima film veliko spodrsljajev in v svoji celostni podobi cilja na bolj ozek krog gledalcev, lahko vsakdo v njemu najde kaj zase. Za ljubitelje komedije je tu smešna podzgodba z znanim režiserjem med publiko, za ljubitelje romantike ljubezen Twiggy do soigralca, preostanek ljudi pa lahko očarajo že zgoraj omenjene glasbene točke, ki te popolno posrkajo vase in odnesejo v odštekana dvajseta leta.
Osebno se prištevam med slednje (skupina očarancev nad bliščom d.o.o ©) , saj nisem velik oboževalec muziklov, toda vseeno se mi zdi da je The Boy Friend film, ki bi moral biti veliko bolj znan ko je…
P.S. Opazil sem, da ga v zadnjem času pogosto vrtijo na TCM. Če ste zainteresirani, si ga le oglejte.
